Ikonična pijača iz Tajvana, ki osvaja tudi Slovenijo

Tajvanska pijača bubble tea (angl. za čaj z mehurčki ali kroglicami) oziroma boba čaj je v zadnjih letih postala globalni fenomen, saj se je iz vzhodne Azije razširila po Severni Ameriki in Evropi, v domači regiji pa je zaslužna za širitev kavarniških verig, uspešne borzne debije in čezmejno povezovanje mladih prodemokratičnih revolucionarjev. Tudi slovenski ponudniki opažajo rast povpraševanja po pijači, ki je najbolj priljubljena prav med mladimi.

“Prodaja še naprej narašča. Če bi rast merili v tapiokinih kroglicah, bi jih bilo dovolj za tlakovanje Trga republike,” je trend za Forbes Slovenija opisal Marko Pejakov, poslovodja trgovine z azijskimi izdelki Asia Supermarket Ljubljana, ki med drugim ponuja bubble tea v različnih oblikah, od pripravljenih napitkov do instant setov, sirupov, tapiokinih kroglic in drugih dodatkov.

Pri tem Pejakov pravi, da zaradi širokega nabora izdelkov težko poda točno številko o prodaji, a da se je v zadnjih letih prodaja pijače potrojila. Trgovina je takšne izdelke začela prodajati leta 2016, ko so bili ti še eksotična novost, sedaj pa so po besedah Pejakova “skoraj stalnica v košarici vsakega mladega”.

Od takrat se je predvsem na ljubljanskih ulicah pojavilo več lokalov, ki se ali specializirajo za ponudbo boba čaja ali pa so na svoj menu dodali to sladkano pijačo na osnovi čaja (z mlekom ali brez), prepoznavno po črnih kroglicah tapioke in široki slamici za njihovo zajemanje.

Preprosta izdelava, velika marža

Eden od ponudnikov boba čaja je ljubljanski lokal Šušu, ki naslednji teden praznuje prvo obletnico. Junija lani je odprl prvo lokacijo na Dunajski cesti za Bežigradom, kjer je v letu ustvaril 77.400 evrov prodaje. Konec novembra lani je odprl še drugo lokacijo v nakupovalnem središču BTC, kjer je v zadnjih šestih mesecih promet znašal dobrih 46 tisoč evrov, je dejal ustanovitelj lokala Iztok Levac. Levčevo podjetje Sendvič, d. o. o., je v letu 2024 vknjižilo 80 tisoč evrov prihodkov ob 30 tisoč evrih izgube, kažejo podatki iz Ajpesa.

Za odprtje posla z boba čajem je Levca najprej spodbudila njegova 12-letna hčerka, nato je sam naredil analizo profitabilnosti in rasti na trgih, kjer je bubble tea že razvit. “Končna odločitev je bila najbolj povezana s tem, da je izdelava produkta preprosta, produkt je v trendu ter ima veliko maržo,” je pojasnil in dodal, da so mu v pomoč tudi pretekle izkušnje z gostinstvom in franšizingom. Levac je leta 2013 nazaj v Slovenijo pripeljal verigo restavracij s hitro prehrano Subway. Šušu stoji tik ob prvi Subwayevi restavraciji na Dunajski cesti.

Ali se povpraševanje v Sloveniji povečuje, Levac na tej točki težko oceni, saj so odprti šele eno leto. Kar pa opaža, je, da ob odprtju nove lokacije v BTC promet na prvotni lokaciji za Bežigradom ni upadel. Letos pričakuje skupne prihodke v višini dobrih 219 tisoč evrov s treh lokacij, saj z junijem odpira še tretjo lokacijo v Kopru. Do konca oktobra načrtuje tudi tri nove lokacije v prestolnici, kjer cilja predvsem na nakupovalna središča.

“Dodatno razvijamo še lastno aplikacijo za spletno naročanje, točke zvestobe ter mnenja strank, kar bo pripomoglo k lažjemu razvoju franšize ter pospeševanju prodaje,” je dejal lastnik lokala.

Uvoz predvsem iz Tajvana

Šušu vse sestavine razen kave uvaža iz Tajvana, medtem ko Asia Supermarket Ljubljana izdelke uvaža predvsem iz Tajvana in Kitajske. “V Slovenijo prispejo v različnih oblikah, kot koncentrati, sirupi, tapiokine kroglice in že pripravljeni napitki,” je dejal Pejakov. Največja proizvajalka in izvoznica tapioke na svetu je sicer Tajska, ki pomeni približno 60 odstotkov svetovnega izvoza.

Trgovino Asia Supermarket Ljubljana, ki je svojo edino slovensko poslovalnico v BTC odprla leta 2014, upravlja podjetje Wenlan, d. o. o. Leta 2002 ustanovljeno podjetje je primarno distributer azijske hrane in pijače restavracijam in trgovinam v Sloveniji, Hrvaški in po vstopu Slovenije v EU tudi Avstriji. Lani je podjetje ustvarilo nekaj manj kot 1,4 milijona evrov prihodkov in slabih 200 tisoč evrih čistega dobička, po podatkih Ajpesa. Promet se je v zadnjih petih letih približno podvojil.

“Že ob odprtju svoje poslovalnice pred 11 leti smo opazili, da je bubble tea v Aziji izjemno priljubljen, zlasti med mlajšo generacijo. To nas je spodbudilo k razmisleku, ali bi bila takšna pijača zanimiva tudi za slovenske kupce. Sočasno smo v trgovini uvedli knjigo želja, v kateri so stranke zapisovale, kaj bi si želele videti na naših policah. Med ponavljajočimi se željami so bile tudi tapiokine kroglice. Tako se je začelo s spremljanjem trendov v Aziji in poslušanjem naših strank,” je dejal poslovodja trgovine.

Mladi pri nas bolj posegajo po sadnih okusih

Toda pogled v uvozne statistike, ki jih zbira državni statistični urad (Surs), kaže, da je v zadnjih dveh letih uvoz tapioke upadel z rekordne ravni v 2022. Če je Slovenija takrat uvozila dobrih 15 ton tapioke v vrednosti dobrih 67 tisoč evrov, je lani uvoz znašal le dobro tono, vredno slabih pet tisočakov, po podatkih Sursa.

Ta trend se zdi v nasprotju z vse večjo priljubljenostjo pijače, ki temelji prav na teh kroglicah, ki se v ustih prijetno razpočijo. A Levac razlog vidi v tem, da je v Sloveniji bubble tea priljubljen med zelo mlado populacijo, v starostnem razponu 15–24 let. Kohorta po njegovih besedah bolj posega po sadnih okusih, taru in matchi. Te različice pogosto ne vsebujejo ne mleka ne tapioke, kar bi lahko pojasnilo, zakaj je ponudnikov boba čaja vse več, čeprav uvozimo manj tapioke.

“Tapioko potrebujem za približno 15 odstotkov prodanih izdelkov,” še pove Levac, ki meni, da je delež pri drugih ponudnikih podoben. Poleg tapioke, čaja in mleka so potrebne sestavine za pripravo čaja z bobami še sadne kroglice, sirup za sladkanje in embalaža. Šušu kot osnovo za pijačo poleg čaja uporablja kavo, ki pomeni približno tretjino prodanih izdelkov.

Iz Tajvana po svetu

Boba čaj se pripravlja na različne načine in z različnimi okusi, toda najbolj standardna različica vključuje črni ali zeleni čaj z mlekom, na dnu pa so perle oziroma kroglice, polnjene s tapioko, škrobnim izvlečkom iz korenine rastline kasava. Perle se imenujejo tudi bobe, zaradi česar se pijača imenuje boba čaj (tudi mlečni čaj s perlami ali pearl milk tea). Kot navaja spletni slovar Merriam-Webster, je beseda boba domnevno tajvanski sleng za velike prsi ali žensko z velikim oprsjem, medtem ko ni zelo verjetno, da bi šlo za kitajsko izpeljavo angleške besede bubble (mehurček).

Pijača je nastala v Tajvanu v 80. letih prejšnjega stoletja in se v 90. letih razširila drugod po Aziji, vključno z Južno Korejo, Japonsko, Hongkongom, Singapurjem, Malezijo in Kitajsko. V tem času se je bubble tea prvič pojavil tudi v ZDA, najprej v Kaliforniji.

S širitvijo pijače po drugih državah so nekatere tajvanske verige čajnic postale pravi globalni velikani, med njimi CoCo Fresh Tea & Juice, Chatime, Gong Cha in 50 Lan, ki v tujini deluje predvsem pod znamko KOI Thé. V Tajvanu je bubble tea prepoznan kot del narodne kulture in simbol tajvanske identitete.

Največja kitajska veriga Mixue, ki je lani v več kot 40 tisoč poslovalnicah po svetu ustvarila približno tri milijarde evrov prihodkov, je marca letos s prvo javno ponudbo delnic (IPO) na borzi v Hongkongu zbrala 444 milijonov dolarjev (392 milijonov evrov). Od borznega debija se je cena delnice vzpela za 87 odstotkov, v času mednarodnih širitev in priljubljenosti pijače na Kitajskem rastejo tudi delnice drugih podobnih verig.

Pijača revolucije

Okrog leta 2020 je pijača postala nekakšen vezni člen med mladimi prodemokratičnimi protestniki proti vplivu Kitajske in porastu avtoritarizma v več državah vzhodne in jugovzhodne Azije, ki so se na spletu povezovali v tako imenovano Zavezništvo mlečnega čaja (Milk Tea Alliance, angl.).

Začelo se je na Tajskem, kjer so mladi protestirali proti vplivu Kitajske, nato pa se razširilo še v Hongkong in Mjanmar – vse štiri države imajo namreč svoje različice mlečnega čaja. Včasih se skupini priključi tudi Indija, kjer pijejo mlečni čaj masala in imajo prav tako odprte spore s Kitajsko, predvsem obmejne spore.

Ocene obsega trga z boba čajem se med seboj razlikujejo, toda Fortune Business Insight ocenjuje, da je lani globalni trg znašal 2,6 milijarde dolarjev (2,3 milijarde evrov), do leta 2032 pa naj bi se ob sedemodstotni letni rasti okrepil na 4,8 milijarde dolarjev (4,2 milijarde evrov). Podobno analitična družba Imarc ocenjuje, da je bil lani trg vreden 2,8 milijarde dolarjev, do 2033 pa naj bi dosegel pet milijard dolarjev. Grand View Research je leta 2022 evropski trg ocenil na okrog 582 milijonov dolarjev (514 milijonov evrov) in napovedal, da bo do konca desetletja vreden 1,2 milijarde dolarjev (dobro milijardo evrov).