Bodo milijonske stroške izravnave krili lastniki sončnih elektrarn?

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je iz predloga zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki je v medresorski obravnavi, črtalo predlog, da bi se stroški izravnave za gospodinjske odjemalce s sončno elektrarno po stari net metering shemi delili med vse odjemalce.

O odločitvi ministrstva je prvi poročal Žurnal24.si in pri tem navedel pojasnilo ministrstva, ki ga vodi Bojan Kumer, da je umik določbe dogovorjen “v okviru koalicijskega usklajevanja”. Po naših informacijah naj bi odločitvi botrovalo mnenje, da bi vztrajanje s predlogom negativno vplivalo na javno mnenje.

Stroški nastajajo zaradi razlike med cenami elektrike v času visoke proizvodnje (podnevi in poleti) ter visokega odjema odjemalcev z net meteringom (zvečer in pozimi). Ker so razlike v borznih cenah elektrike vedno višje, so tudi ti stroški vedno višji. Lani so jih naši sogovorniki ocenjevali na 18 milijonov evrov, letos pa bi že lahko presegli 25 milijonov evrov.

Plačevali bi drugi odjemalci

Ministrstvo je predlagalo, da se stroški dobaviteljem za okoli 50 tisoč gospodinjskih odjemalcev po stari net metering shemi povrnejo iz sredstev za zagotavljanje podpor proizvodnji energije iz OVE/SPTE. Prispevek plačujejo končni odjemalci električne energije in končni odjemalci trdnih, tekočih, plinastih fosilnih goriv ali toplote za daljinsko ogrevanje za končno rabo. Prav lastniki sončnih elektrarn pa so oproščeni plačevanja tega prispevka.

Predlog ministrstva je predvideval, da bi dobavitelji povračila dobili za nazaj, in sicer za čas od 1. januarja letos, nadomestila pa bi obračunal in izplačeval Borzen.

Če ne plača država, plača dobavitelj ali odjemalec

Zdaj se postavlja vprašanje, kdo bo plačal stroške izravnave – ali bi ga dobavitelj lahko prenesel na lastnike elektrarn?

Eden od dobaviteljev Suncontract je lani to že poskušal, a neuspešno. Uvedel je poseben dodatek za lastnike elektrarn v višini 30 evrov mesečno brez davka na dodano vrednost (DDV) oziroma 36,6 evra z DDV, ki pa ga je moral po naročilu Agencije RS za energijo umakniti s cenika.

Kot izhaja iz obrazložitve odločbe agencije, pa agencija ni kategorično zavrnila prenosa prenosa stroška na odjemalce. Odločila pa je, da se stroškov ne da na odjemalce prenesti pavšalno, saj ima vsak svojo dinamiko porabe in zato tudi različne stroške izravnave.

Po mnenju nekaterih je to, če ne bo dogovora o tem, da strošek krije država, edina možna pot, razen če strošek pokrijejo dobavitelji iz drugih virov.

Če bi strošek prevalili na odjemalce, bi to poslabšalo ekonomiko naložbe v sončno elektrarno, ki jo je država spodbujala s subvencioniranjem v obliki net meteringa. Zaostrovanje sheme bi lahko postalo kamen v političnem nahrbtniku predsednika vlade Roberta Goloba, ki je bil pred desetletjem na čelu Gen-I velik podpornik sheme, zdaj pa jo njegova vlada zaostruje.

Nejevolja med gospodarstveniki

Še eno odprto vprašanje pa je, kaj bo s stroški izravnave za 12 tisoč elektrarn po stari net metering shemi v lasti malih poslovnih odjemalcev. Ministrstvo v predlog zakona ni vključilo kritja stroškov izravnave zanje, saj bi to pomenilo državno pomoč, ki bi jo morali priglasiti evropski komisiji, to pa bi zamaknilo uvedbo povračil dobaviteljem.

To pa krepi nezadovoljstvo v gospodarstvu, ki že zadnji dve leti opozarja na visoke cene elektrike pri nas. Po naših informacijah sta Obrtna zbornica Slovenije (OZS) in Gospodarska zbornica Slovenije nedavno ministru Kumru in gospodarskemu ministru Matjažu Hanu poslali dopis, da bi s tem država obrtnikom in malim podjetnikom poslabšala pogoje glede na obljube v času postavitve sončne elektrarne, ko jih je v luči zelenega prehoda država aktivno spodbujala k naložbi v sončno elektrarno.

Menijo namreč, da ne gre pričakovati, da bodo dobavitelji še naprej razlike pokrivali iz lastnega žepa, temveč bodo strošek prenesli na lastnike elektrarn, torej obrtnike. Posledično naj bi se obrtnikom, ki imajo elektrarne povračilna doba naložbe podaljšala, nekaterim pa naj se investicija celo ne bi povrnila.

Gospodarski združenji rešitev vidita v spodbudah za baterijske hranilnike. Te so za zdaj na voljo le za fizične osebe oziroma za naložbo v sončno elektrarno in hranilnik, ne pa tudi za pravno osebo, ki že ima sončno elektrarno, imela pa bi še hranilnik. “Glede na obstoj razpoložljivih sredstev pri Borzenu in v Podnebnem skladu finančnih ovir za objavo tovrstnega razpisa ni,” menijo v združenjih.

Navajajo, da baterijski hranilniki zmanjšujejo obremenitev omrežja, kar predstavlja dodatno varstvo za stabilnost javnega električnega omrežja. Baterijski hranilnik uporabnikom hkrati omogoča otočno in brezprekinitveno napajanje v primeru scenarija, kot se je pred mesecem dni zgodil v Španiji in na Portugalskem. Prinaša pa tudi večjo fleksibilnost, saj lahko uporabniki na primer priklopijo stroje, ki imajo višjo vršno moč, kot jim to omogoča omrežje.

Loading…