Razburkani oceani: kako je Trump zaostril tekmo za rudarjenje na dnu morja

Na letošnji konferenci Združenih narodov (ZN) o oceanih, ki je potekala prejšnji teden v Nici, sta francoski predsednik Emmanuel Macron in generalni sekretar ZN Antonio Guterres opozorila, da “oceani niso na prodaj” in da “morske globine ne smejo postati divji zahod”, po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump aprila z izvršnim ukazom enostransko spremenil pravila igre v globokomorskem rudarjenju.

Trump je 24. aprila izdal ukaz, ki zahteva hiter razvoj domačih zmogljivosti za črpanje in predelavo mineralov z morskega dna tudi v vodah “izven narodne pristojnosti”, pri čemer se je skliceval na tveganja za varno dobavo kritičnih mineralov, katerih proizvodnjo in predelavo v veliki meri obvladuje Kitajska.

Okoljsko sporen način rudarjenja se v zadnjih letih razvija in je vse bližje komercializaciji, saj nudi dostop do ogromnih novih zalog mineralov, kot so kobalt, nikelj, baker, mangan in redke zemlje, ki se uporabljajo v električnih vozilih, vetrnicah, sončnih panelih in drugih novih tehnologijah. Zaradi ciljev razogljičenja se povpraševanje po teh surovinah krepi, medtem ko so dostopne zaloge na kopnem omejene, njihovo črpanje pa ima negativen vpliv na okolje.

Enostranska poteza ameriške administracije je bila deležna kritik Mednarodne oblasti za morsko dno (International Seabed Authority – ISA), ki je v okviru Konvencije ZN o pomorskem pravu (UNCLOS) zadolžena za reguliranje gospodarske aktivnosti na dnu mednarodnih voda. Organ opozarja, da bi bilo kakršno koli rudarjenje izven suverenega območja posameznih držav brez odobritve ISA kršitev mednarodnega prava, s čimer se strinja tudi Kitajska.

Večina tako imenovanih večkovinskih grudic, ki pokrivajo dele morskega dna in vsebujejo različne minerale, se namreč nahaja na obsežnem območju Tihega oceana, imenovanem Clarion-Clippertonova cona (CCZ), ki je v mednarodnih vodah in kjer je ISA doslej podelila 17 raziskovalnih licenc.

Vodilni rudar že išče ameriško licenco

Trumpov ukrep je z večjim navdušenjem sprejela kanadska družba The Metals Company (TMC), ki je eden vodilnih rudarjev z licencami za raziskovanje morskega dna v CCZ. Le nekaj dni po izdaji ukaza je njihova ameriška podružnica pri regulatorjih vložila prošnje za dve raziskovalni in eno rudarsko licenco, generalni direktor podjetja Gerard Barron pa je dejal, da dovoljenja pričakuje pred koncem leta.

V teh prošnjah je TMC prijavil dobrih 25 tisoč kvadratnih kilometrov veliko območje v Clarion-Clippertonovi coni, ki vključuje že raziskana območja pod obstoječimi raziskovalnimi licencami ISA. TMC je v coni prisoten prek treh hčerinskih družb, registriranih v pacifiških otoških državah Nauru, Kiribati in Tonga. Če prejme odobritev ZDA, bi postalo prvo podjetje, ki bi imelo licenco za rudarjenje na dnu mednarodnih voda.

Ameriška rudarska družba Impossible Metals pa je aprila zaprosila vlado, da izvede dražbo za podelitev koncesij za črpanje kovinskih grudic v vodah ob pacifiškem otoku Ameriška Samoa. Podjetje skuša prepričati skeptike do globokomorskega rudarjenja z manj invazivno metodo, kjer robotska roka z dna pobira grudice, kar naj bi imelo manjši vpliv na ekosistem.

“Edina stvar, ki jo ta administracija ponuja, je nekaj gotovosti glede prihodnje usmeritve, in mislim, da je edina težava, s katero smo se vedno soočali, regulativna gotovost – in te pri ISA ni,” je za CNBC dejal Barron.

Počasen proces

ISA licenc za rudarjenje še ne izdaja, saj želi svet organizacije, ki vključuje 36 držav članic, prej sprejeti pravilnik o rudarjenju v coni. Pogajanja o tem potekajo; generalna sekretarka ISA Leticia Carvalho, ki je mandat nastopila januarja letos, je lani dejala, da pričakuje uvedbo pravil do konca letošnjega leta.

Mednarodni organ sicer skuša pravila vzpostaviti že od leta 2021, ko je kraljevina Tonga sporočila, da nameravajo začeti z rudarjenjem na morskem dnu. To je sprožilo klavzulo v konvenciji UNCLOS, ki prosilcem za licence omogoča, da v dveh letih od vložitve vloge začnejo z rudarjenjem, tudi če pravilnik o rudarjenju še ni sprejet. Leta 2023 je TMC napovedal, da bo do konca letošnjega leta skušal pridobiti rudarsko licenco.

Če bi kakšna rudarska družba v coni pričela z rudarjenjem brez licence mednarodnega regulatorja ZN, bi ISA lahko sprejela vrsto ukrepov, kot so prekinitev ali zamrznitev pogodbe o raziskovanju s kršiteljem in uvedba finančnih kazni, pravijo pri ISA.

Januarja lani je Norveška odobrila raziskovanje morskega dna v svojih teritorialnih vodah komercialnim rudarskim družbam, s čimer je postala prva država s takšno politiko. Norveška neposredno ni prisotna v CCZ, toda norveško podjetje Loke tam rudari prek britanske hčerinske družbe UK Seabed Reserouces. Licence imajo med drugim tudi podjetja iz Francije, Nemčije, Belgije, Rusije in Kitajske.

Je ZDA dolžna upoštevati UNCLOS?

Trump je leta 2020 – v svojem prvem mandatu – z memorandumom prepovedal vrtanje in rudarjenje v vodah Mehiškega zaliva, kjer se razteza ameriška zunanja kontinentalna polica, do leta 2032. Zdaj obrača ploščo in pospešuje podvodne rudarske projekte, da bi zmanjšal ameriško odvisnost od kitajskega uvoza na področju kritičnih mineralov. Toda njegov izvršni ukaz odpira tako pravna kot okoljska vprašanja.

ZDA niso nikoli ratificirale konvencije o pomorskem pravu, ki je v veljavo stopila leta 1994, zato ni povsem jasno, če njena določila obvezujejo ameriškega predsednika. Vseeno pa ZDA v veliki meri upoštevajo pravila UNCLOS in žanjejo tudi koristi teh pravil. UNCLOS na primer določa, da imajo države suverenost in pravice do gospodarskih virov na morskih območjih do 200 navtičnih milj od svojih obal, kar ZDA daje eno največjih ekskluzivnih gospodarskih con (EEZ) na svetu – zaostajajo le za Francijo.

ZDA so obenem pionir globokomorskega rudarjenja, saj so leta 1970 v vodah ob Severni Karolini tam prvič izvedli testno rudarjenje na morskem dnu. Toda BBC poroča, da je raziskava iz marca letos pokazala, da so posledice tega testa vidne tudi več kot pol stoletja kasneje, kar kaže na negativne vplive globokomorskega rudarjenja na okolje.

Slovenija podprla moratorij na rudarjenje morskega dna

Tudi pri okoljskih pomislekih ni soglasja. Okoljevarstveniki opozarjajo na ogrožanje biotske raznovrstnosti območij, kjer do nedavnega ni bilo človeške prisotnosti, in prehranske varnosti za majhne pacifiške narode, ki so odvisni od ribolova, kot so marca v blogu zapisali pri Greenpeace Slovenija. Po drugi strani rudarji trdijo, da lahko sodobna tehnologija zmanjša negativne okoljske vplive in da ima globokomorsko rudarjenje v vsakem primeru manj negativnih vplivov na okolje kot rudarjenje na kopnem.

Slovenija se je 8. junija letos – na svetovni dan oceanov – pridružila še 36 drugim državam v pozivu k moratoriju na globokomorsko rudarjenje. Koalicija predlaga, da se razvoj globokomorskega rudarjenja začasno ustavi, dokler ne pridobimo več znanstvenih podatkov o globokomorskih ekosistemih in zagotovimo, da rudarjenje ne bo povzročalo okoljske škode.